Loading...

MEHIKA PRED KOLUMBOM

Večno življenje – najnovejše arheološke najdbe v Zahodni Mehiki

PROJEKTNI PODATKI

Razstava prikazuje najnovejša arheološka izkopavanja v Zahodni Mehiki, obsežnem teritoriju, kjer je v času pred prihodom Špancev obstajalo veliko neodvisnih kultur. Te se očitno razlikujejo od drugih mezoameriških kultur in civilizacij, saj jih opredeljujejo številni edinstveni kulturni elementi, ki so bili do nedavnega le površno raziskani. Najpomembnejša od teh posebnosti je tradicija tako imenovanih jaškastih grobnic (300 pr. n. št.–600 n. št.), podzemnih struktur, ki so jih uporabljali za pokop uglednih članov družbe. Skupaj z umrlimi so vanje položili vrsto dragocenih predmetov, med katerimi izstopajo številne človeške in živalske figure, ki s svojim neverjetnim razponom upodobitev prinašajo osupljivo sliko življenja in smrti prebivalcev tega odmaknjenega in posebnega območja.

Medtem ko keramični izdelki osrednjih mehiških, izrazito teokratskih kultur kažejo panteon bogov in spomenike njihovih vladarjev-svečenikov, pa v umetnosti Zahodne Mehike opazovalec odkrije pravo »človeško komedijo« likov nenavadne, povsem anekdotične umetnosti. Skozi zahodno narativno umetnost odkrivamo vojščake, igralce z žogo, akrobate, grbavce, glasbenike, matere z otrokom in še bi lahko naštevali, pri celotni galeriji likov pa lahko zasledimo tudi socialne razlike med družbenimi stanovi, saj med terakotami najdemo gole in delno oblečene figure, pa vse do takšnih, ki nosijo dragocena oblačila in nakit. Tako ženske kot moške figure so upodobljene v najrazličnejših telesnih pozah od stoječe, sedeče, čepeče ali klečeče, z najrazličnejšimi položaji rok. Ta umetnost ima mnoge lastnosti narodne umetnosti, saj je naivna, vesela, brezbrižna nastaja v danem trenutku, iz impresije – ali kot jo je označil rahločuten raziskovalec »popolno nepopolna impresionistična umetnost«.

Prav zaradi dejstva, da v tem delu Mehike niso poznali formalnih in ikonografskih omejitev umetnosti, ki ga predpisuje visoko svečeništvo ali vladarji sami, mnogi predmeti presenečajo s svojo »modernostjo«. Zato ni čudno, da je bil veliki mehiški slikar Diego Rivera, pri katerem so se energijski tokovi predkolumbovske preteklosti in mehiške narodne umetnosti skupaj s poznimi likovnimi elementi kubizma spojili v njegovem monumentalnem delu, tudi strasten zbiralec (med mnogimi drugimi artefakti) prav teh živopisnih neukročenih figuric.

Ljubljanska razstava je po Art and Archaeology of the Unknown Past (Umetnost in arheologija nepoznane preteklosti) iz leta 1998 šele druga, po obsegu sicer manjša razstava, ki se celostno ukvarja s kulturo jaškastih grobnic Zahodne Mehike, in sploh prva, v celoti zasnovana na sistematičnih arheoloških izkopavanjih te kulture, razstavljene najdbe pa pomenijo eno najpomembnejših odkritij zadnjih desetletij v Mehiki.

Razstava je poleg uvodnih dokumentarnih delov, posvečenih predstavitvi mezoameriških kultur in posebej Zahodne Mehike, razdeljena na 12 tematskih sklopov: kult prednikov, narava, ženske, školjčno okrasje, keramika in gospodinjski pripomočki, bojevniki, glasbeniki in igralci z žogo, pogled na svet, jaškasti grobovi ter posebej predstavljena groba št. 24 in 26 v obliki rekonstrukcije in za konec ohranjanje skozi čas: sodobni Cori. Razstava poleg fotografskega in video gradiva obsega 164 artefaktov, ki v glavnem datirajo v čas na prehodu iz predklasičnega v klasično obdobje mezoameriške umetnosti.

ŽELITE POGLEDATI VEČ PROJEKTOV?

VEDNO SMO PRIPRAVLJENI ZA NOVE IZZIVE.

Podobni projekti


Spletna stran uporablja piškotke. Posamezni piškotki so nujni za delovanje naše spletne strani in jih ni moč onemogočiti.